Po nekaj dneh, ko po nižinah ubija voljo megla, si z malo fantazije lahko zamisliš, kako tam zgoraj sije sonce.
Z avtomobilom do Krvavca, nato pa peš na Vrh Korena (1999 m), ki ponuja enega lepših razgledov na Grintovce – gorsko skupino Kamniško Savinjskih Alp. Pogled proti severu izriše Grintovec, Dolgi hrbet, Štruco, Skuto, Rinke, Tursko goro, Brano in na vzhodni strani od Kamniškega sedla še Planjavo in Ojstrico.
Z Nenadom sva prispela na vrh kakšne pol ure pred sončnim zahodom in počakala noč. Žal so hribi le delno pobeljeni s snegom. Zaplate snega na kontrastno temnem ozadju nočne skale delujejo precej nefotogenično.
Naredil sem nekaj panoramskih posnetkov, fotografiral Luno, ki se sramežljivo veča, ter ob sestopu nekje blizu koče Koren posnel ob poti še skalo z zvezdnim ozadjem proti severu.
Če je do sedaj veljalo, da sistem mikro 4/3 pri srednjih goriščih ne ponuja možnosti za boke, to za objektiv M. Zuiko 25 mm (50 ekvivalent FF) f/1.2 ne drži. Krasen svetlobno močan objektiv, ki je splošno uporaben, pride še posebej prav pri fotografiranju hrane. Z razponom zaslonke med 1.2 do 16 ponuja možnost izbire intenzivnosti bokeja.
Cake popsi so eno od Janjinih kulinaričnih področij za izražanje kreativnosti.
Vsaka zima nas ne obdari z ugodnimi razmerami za ledno plezanje. Trenutno je pomrznjenih vseh pet slapov soteske Pekel. S Samom in Rokom smo se zjutraj podali na foto “lov” med plezanjem slapov. Pri četrtem slapu nas je pričakalo neprijetno presenečenje. Ko je Rok preplezal že približno dve tretjini slapa, se je s tolmuna nad slapom nenadoma začela izlivati voda. Preden se je tolmun izpraznil, je po slapu steklo nekaj kubikov vode. Pri minus petih stopinjah, je bilo to za Roka skrajno neprijetno. Ni kaj, moral je “prilesti” do vrha.
Z avtomobilom do Vipave, nato z Velikim vozom do Severnice. Polaris – Severnica, je ena ključnih zvezd, ki jo moramo upoštevati pri načrtovanju nočne fotografije. Navidezno kroženje zvezd okoli Severnice je običajno zelo močan vizualni element. Pri vipavskem Starem gradu pa je tu še romanski »bergfrid« – stolp, ki s svojo prizemljenostjo ustvarja kontrast dinamiki plešočega nočnega neba.
Zunanjost ruševine je osvetljevala Luna. Včeraj je bil prvi krajec. Notranjost pa sem osvetlil z dvema daljinsko vodenima bliskavicama, ki sta svetlo izrisali konture obeh okenskih lokov južne strani stolpa.
Kako so razmišljali Bogenski grofje, ko so skoraj pred tisoč leti gradili grad, ne vem. Dejstvo pa je, da je njihova arhitektura tudi sedaj, kot ruševina, lepa.
V novo leto smo stopili s prijetnim družinskim izletom na Brda. Dvatisočak (2008 m), ki se vzpenja nad planino Lipanco, te na vrhu nagradi s čudovitim razgledom na Triglav, vrhove nad dolino Krme, zahodne in osrednje Karavanke, Grintovec, … Pokljuko in Jelovico ter verigo Spodnjih Bohinjskih planin.
Nedavni komentarji