Pisanost hiš na otoku Burano mi je od nekdaj pri srcu. Ker sem bil tokrat v Benetkah skupaj z mlajšim sinom Jakobom (13), sem v itinerar vključil tudi ta ljubek otok.
Pogled s trga svetega Marka navzgor, s Campanila navzdol, s kupole cerkve san Giorgio Maggiore – so različni pogledi na isto stvar.
Razlog za obisk Benetk najdem vsaj enkrat letno. Tri dni bivanja v majhnem hotelu v četrti Ghetto mi omogoča nočni dostop do lokacij, kjer imam namen fotografirati.
Napoved perzeidov na severovzhodnem nebu nas je spravila na Viševnik. Kljub oblačnosti v Ljubljani je Aladin obljubljal po 18. uri jasno nebo nad izbrano lokacijo. Žal se napoved ni uresničila. Z vrha hriba smo se spustili proti zahodu, od koder smo imeli namen v objektiv ujeti perzeidni dež nad Viševnikom. Črni oblaki so vsebolj zapirali pogled na okolico. Svetilka planinca, ki smo ga dolgo opazovali pri nočnem vzponu na Triglav, je izginila. Strele so začele osvetljevati južno nebo in postalo je jasno, da se dogaja nekaj konkretnega. Z Nenadom, Samom in Gašperjem smo se okoli pol enajstih odločili za sestop. Malo pred polnočjo smo bili nazaj pri avtu na Velem polju. Pogled proti vzhodu se je ponovno odprl, po nebu so se začeli poditi beli oblaki. Na vsake nekaj minut je nebo preletel kak utrinek. Pravijo, da si je ob tem treba nekaj zaželeti. Moja želja je bila, s slikanjem utrinkov prihodnjič več sreče.
Nedavni komentarji