Na poti v Provanso sva se z Janjo ustavila v Genovi. Retrospektivna razstava Fulvia Roiterja “Fotografie 1948-2007” v Palazzo Ducale (Doževi palači) v Genovi je pravi kontrapunkt trušču uličnega dogajanja tega ligurijskega mesta.
Cerkev apostolov Petra in Pavla spada med najstarejše Srbske srednjeveške sakralne spomenike. Njen točen nastanek ni znan, zapisi pa kažejo, da je bil v 10. stoletju tu sedež škofije. Cerkev ima poseben pomen za zgodovino srbske pravoslavne cerkve, saj je bil tu med drugim krščen Stefan Nemanja.
Cerkev je bila leta 1979 vpisana na seznam Uneskove svetovne dediščine.
Kot fotograf sem bil najbolj fasciniran nad nagrobniki na pokopališču pred cerkvijo.
Samostan “Crna reka” je eden lepših pravoslavnih samostanov, ki smo jih obiskali. Objekt je zgrajen v skali. Znan je po relikvijah Petra Korinškega, kamor legajo romarji, ki verjamejo v čudežno moč njegovih kosti.
Ob kanjonu Mileševke smo se najprej povzpeli k ruševini gradu Mileševac, nato pa smo se spustili do votlin, kjer se je postil sv. Sava in živel svoje umaknjeno življenje. Včasih je tu mimo vodila pomembna trgovska pot Dubrovnik–Carigrad. Danes je kraj samoten, le okoli džamije je raztresenih nekaj preprostih tipičnih muslimanskih hiš. Ker nas je ujela nevihta, nas je pod streho vzela Edita – muslimanka, ki živi v eni od hiš. Posedli smo po preprogi in ob pitju kave počakali, da je neurje prešlo.
Ogled Kanjona reke Uvac, naravnega rezervata, zahteva vsaj eno popoldne. To bivališče skoraj 500 belogravih jastrebov se razprostira na površini 7.500 hektarov. Po vijugastih meandrih rečnega toka vklesanega v apnenčasto podlago reliefa smo se peljali s čolnom. Nekaj sto metrov peš vzpona na razgledišče “Molitva” nam je odprlo panoramski pogled na reko, medtem ko so nebo preletavali jastrebi.
Leta 1968 je skupina zanesenjakov na skali sredi reke Drine zgradila leseno hiško, ki je kasneje postala simbol mesta Bajna Bašta. Tja so se med počitnicami radi umaknili študentje. Skozi vsa leta svojega obstoja se hiška bojuje z naravo. Deroča Drina jo je leta 1999 že petič odnesla, a so jo leta 2005 ponovno zgradili. Šestič jo je zaradi dotrajanih betonskih nosilcev odneslo leta 2010, vendar je bila že prihodnje leto ponovno postavljena.
Kompotela (1989 m) je hrib, ki ima zame enega lepših slovenskih planinskih razgledov.
To noč je prišla Luna ne nebo malo pred deseto uro. Ker je bila prisotna le 23 % je rahlo osvetljevala grintovško skupino na severu, hkrati pa je še vedno prišla do izraza mlečna cesta v ozadju. Ta se je razprostirala od Turske gore pa vse do Kamnika. Panoramsko fotografijo sem sestavil iz šestih vertikalnih posnetkov.
Kemija podobe – retrospektivna razstava Tihomirja Pinterja v Galeriji Jakopič v Ljubljani.
Izšla je nova številka SLO – slovenskega zgodovinskega magazina. Revijo grafično oblikujem in tudi postavljam (prelamljam).
Nekaj tem, ki jih obravnava zadnja izdaja:
– Poznoantična elitna vojaška oprema iz Karnija – statusni simbol germanske aristokracije,
– Uporni sokol – Andrej Baumkircher,
– Urni mehanizem mehaničnega ražnja iz 17. stoletja,
– Piramide, obeliski, sarkofagi – egiptomanija na Slovenskem,
– Najmanj človeško orožje prve svetovne vojne – plin …
Obujanje spomina na 26. februar, daljnega leta 1972 … Janja preseneti z lastno kreacijo malinove torte.
Nedavni komentarji