Neeltje Jans je otok, ki leži na jugozahodu Nizozemske in je s cesto, ki pelje nad zapornicami, povezan s kopnim. Nasip in sistem zapornic, poimenovan “Delta Project”, je bil zgrajen leta 1953 po katastrofalnih poplavah. Sprehod po nasipu ti da začutiti deželo, katere več kot polovica leži pod morjem.
Rothenburg ob der Tauber je eno tistih mest, ki me znova in znova očara. Prvič sem ga obiskal leta 2008, ko sem tam fotografiral za monografijo o Trubarju. Leta 1548 je namreč Trubar dobil službo pastorja v luteranski skupnosti v Rothenburgu. Na njegovo delovanje v tem mestu nas spomni dvojezično obeležje (nemško in slovensko) na cerkvi ob južnem vhodu v mesto.
Že dolgo me je mikala fotografija zvezdnega neba z vodo v prvem planu. Slap Peričnik je hvaležen motiv, ker ima “odprto” ozadje. Nebo je bilo brez Lune, tako, da sem moral slap osvetliti z video lučjo. Oranžni pridih na nežnih oblačnih koprenah je posledica svetlobnega onesnaženja urbane okolice.
Ko sem na Krvavcu stopil iz avta, je rahlo snežilo. Svinčeno siva zavesa za nizom hribov Košutna – Kompotela – Vrh Korena ni obetala nič dobrega. Edino, kar je dajalo upanje, je bil močan veter (napovedana hitrost do 90 km/h), ki bi bil v teh dveh urah hoje do vrha zmožen razpihati oblake.
Na vrhu sem moral kar nekaj časa počakati, da se je sonce spustilo izza zahodnih oblakov. Svetloba, ki je začela osvetljevati niz Grintavcev na severu, se je iz hladnih sivomodrih tonov vse bolj prelivala v toplo rdečo. Da bi počakal noč in posnel še kakšno nočno pokrajinsko sliko, mi je preprečil veter, ki je bil na trenutke tako divji, da ni bilo mogoče stati na mestu.
Tradicionalnim maskam na povorki v Markovcih so se pridružile tudi razne norčave skupine maškar, med katerimi so bili najopaznejši Cigani. Vživetost posameznikov v igrane vloge je kar klicala po portretni fotografiji.
Obdobje med svečnico in pepelnično sredo je v Markovcih čas fašenka – pustovanja. Osrednji dogodek je povorka na pustno soboto, kjer zaživijo etnografski liki Dravsko-Ptujskega območja, kot so koranti, zlodeji, orači, pokači, kopjaši, medvedje, kurike in piceki, vile, rusa in melika …
Omeniti velja tudi Košutne kolednike, ki so del koledovanja, poznanega na območju med Pohorjem in Bočem. Posebej živo je v vaseh občine Poljčane. Tu deluje Folklorno društvo Košuta, katere del so tudi Košutni koledniki.
Če si želite s pticami, ki preletavajo nebo, zreti iz oči v oči, potem je M. Zuiko ED 300mm (600 ekvivalent) 1:4.0 IS Pro za vas prava izbira. Običajen sprehod po Saveljskih poljih se lahko spremeni v vzemirljiv foto lov.
Po nekaj dneh, ko po nižinah ubija voljo megla, si z malo fantazije lahko zamisliš, kako tam zgoraj sije sonce.
Z avtomobilom do Krvavca, nato pa peš na Vrh Korena (1999 m), ki ponuja enega lepših razgledov na Grintovce – gorsko skupino Kamniško Savinjskih Alp. Pogled proti severu izriše Grintovec, Dolgi hrbet, Štruco, Skuto, Rinke, Tursko goro, Brano in na vzhodni strani od Kamniškega sedla še Planjavo in Ojstrico.
Z Nenadom sva prispela na vrh kakšne pol ure pred sončnim zahodom in počakala noč. Žal so hribi le delno pobeljeni s snegom. Zaplate snega na kontrastno temnem ozadju nočne skale delujejo precej nefotogenično.
Naredil sem nekaj panoramskih posnetkov, fotografiral Luno, ki se sramežljivo veča, ter ob sestopu nekje blizu koče Koren posnel ob poti še skalo z zvezdnim ozadjem proti severu.
Vsaka zima nas ne obdari z ugodnimi razmerami za ledno plezanje. Trenutno je pomrznjenih vseh pet slapov soteske Pekel. S Samom in Rokom smo se zjutraj podali na foto “lov” med plezanjem slapov. Pri četrtem slapu nas je pričakalo neprijetno presenečenje. Ko je Rok preplezal že približno dve tretjini slapa, se je s tolmuna nad slapom nenadoma začela izlivati voda. Preden se je tolmun izpraznil, je po slapu steklo nekaj kubikov vode. Pri minus petih stopinjah, je bilo to za Roka skrajno neprijetno. Ni kaj, moral je “prilesti” do vrha.
Nedavni komentarji